Zgodovina društva
Gasilstvo je nastalo kot potreba skupnosti z namenom, da brani in ohrani življenja ljudi in njihovega premoženja, življenja živali pred ognjem, kakor tudi ob elementarnih in drugih nesrečah. Vse to je vodilo krajane, da so začeli organizirano boriti proti ognjeni stihiji, ki je v zgodovini uničila nešteto domov in tudi življenj. Požar je leta 1902 v Podovi uničil skoraj vse stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, zraven tega pa zahteval še dvoje smrtnih žrtev. Po požaru so krajani Brezule in Podove začeli pripravljati pogoje za ustanovitev društva. Leta 1909 je bilo društvo ustanovljeno s predsednikom Pauman Jožetom iz Brezule. Najprej so nabavili ročno brizgalno, nekaj cevi in ostalo potrebno opremo. V kratkem času so nabavili voz za prevoz vse opreme. Za takratni čas in razmere je bila četa zelo dobro opremljena. Osnovno orodje so shranjevali pri Francu Gselmanu (po domače Majerju) v Podovi.
Leta 1911 je graščak Bachler, ki je v Podovi imel velike hleve in skladišče zrnja podaril parcelo za gradnjo gasilskega doma. S prostovoljnimi prispevki krajanov Brezule in Podove in botre, graščakove soproge, je bil postavljen prvi gasilski dom. V njem so se člani društva zbirali in hranili opremo, ki so jo potrebovali za uspešno gašenje požarov.
Delovanje društva med prvo svetovno vojno je skoraj zamrlo, saj so morali skoraj vsi mladi možje in fantje na fronto. Po vojni se je vedno bolj čutil vpliv Nemcev. Kljub temu se je poveljevalo v slovenskem jeziku, saj je večina članov bila Slovencev. O delu društva v tem času ni skoraj ničesar, saj je bila vsa dokumentacija uničena ali pa izgubljena. Z ustanovitvijo Kraljevine SHS (1. decembra 1918) je prišlo do sprememb tudi v gasilski organizaciji na slovenskih tleh. 15. decembra 1918 je bilo na posvetovanju v Ljubljani sklenjeno, da se združi celotna organizacija. Prisotni so bili zastopniki Slovenske deželne zveze na Kranjskem, Kranjske deželne zveze in Zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem. Izvoljen je bil začasen odbor enajstih članov z nalogo, da pripravi pravila in skliče občni zbor. Ta je bil 1. junija 1919 v Ljubljani, kjer so bila sprejeta nova pravila, izvolili so nov upravni odbor in ukinili stare deželne zveze.
Iz leta v leto so člani zbirali skromna finančna sredstva za opremo gasilskega doma. Leta 1932 so organizirali in uspešno izvedli veliko vrtno veselico, ki je prinesla precej finančnih sredstev. Nabavili so novo motorno brizgalno Rosenbauer. Gasilcem je bila v velik ponos in je še danes v društvu.
Leto kasneje je bila sprejeta nova zakonodaja o gasilstvu. Načelnika čete je zamenjal predsednik in na operativnem področju se pojavi funkcija poveljnika. Gasilstvo je bilo takrat organizirano po župah. Pod okriljem teh je bilo izvedenih več vaj v Framu, Račah, Hotinji vasi in Slovenski Bistrici, na katerih so sodelovali tudi naši gasilci. Iz leta v leto so člani organizirali večje število veselic, da so si zagotovili potrebna finančna sredstva za delo društva. Prav tako so bile večkrat organizirane tombole.
S pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov in z izkupički prireditev je društvo leta 1935 nabavilo prvi gasilski avtomobil. Klopi so bile lesene in na njem je bilo malo prostora. Bil je ponos kraja in je častno služil svojemu namenu. Skoraj vsako leto so bile izvedene volitve za najzahtevnejše funkcije v društvu. Takrat se je uveljavila posebna funkcija »čistilca orodja«, ki je bila edina plačana v društvu. Njegova naloga je bila, da je imel opremo in orodje vedno pripravljeno za intervencijo. Kakor danes so tudi takrat zaslužnim članom podeljevali razne diplome. Razlika je bila v tem, da je društvo predlagalo nagrajenca, ta pa je moral diplomo plačati sam v obliki takse. Tega leta so naziv oziroma imenovanje »častni član« prejeli trije člani društva. Društvo je takrat razpolagalo z motorno in ročno brizgalno, zato so leta 1938 ročno brizgalno prodali. S prodajo so si nakopali probleme, saj kupec ni hotel poravnati celotne kupnine. Neplačano kupnino je reševalo sodišče. S sredstvi prodaje brizgalne in prostovoljnimi prispevki krajanov je bil nabavljeni drugi – tovorni avtomobil (prejšnji je bil dotrajan). Le tega so s prostovoljnim delom predelali v gasilsko vozilo. Leta 1939 so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prodali njivo, ki so jo vsa leta dajali v najem krajanom na licitaciji. Z denarjem so popravili in uredili gasilski dom. Po okupaciji leta 1941 je okupator blokiral tudi gasilsko organizacijo. Na zahtevo takratne oblasti je bil opravljen popis vse gasilske opreme v društvu, prav tako je bilo vse tudi ovrednoteno. Oprema je bila predana okupatorju, večina dokumentacije pa uničena. Gasilska dejavnost je v času vojne v celoti zamrla, saj je kar nekaj članov odšlo v NOV ali pa bilo prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Več posameznikov je bilo zaprtih ali izgnanih, nekaj pa jih je v boju za svobodo padlo ali umrlo v koncentracijskih taboriščih.
Konec vojne je prinesel olajšanje in veselje ter voljo do življenja in dela. Že jeseni leta 1945 je bil prvi sestanek gasilske čete Podova in naslednje leto januarja so izvolili novi upravni odbor. Vodilne funkcije v društvu so prevzeli ljudje, ki so se vrnili iz NOV. Takoj je stekla akcija nabave cevi, saj so bile med vojno uničene. Leto kasneje je četa štela že 33 mož. Leta 1949 je bila organizirana velika tombola, ki je društvu omogočila nabavo avtomobila. Ta je bil kasneje predelan v gasilski avto, in leto kasneje so ga v celoti plačali.
Tega leta je bila v gasilski dom napeljana elektrika in člani društva so pričeli prejemati revijo Gasilski vestnik. V reviji je bilo veliko strokovnih člankov s področja požarne varnosti. Za zagotavljanje požarne varnosti v kraju je bila ustanovljena komisija, ki je redno opravljala preglede dimnikov po hišah in s tem zmanjšala nevarnost požarov. Za potrebe alarmiranja članov društva je bila štiri leta kasneje nabavljena prva električna sirena, ki še danes služi svojemu namenu. Velik poudarek je bil na usposabljanje operativnih gasilcev, zato so organizirali in izvedli prvi tečaj za izprašane gasilce.
Za uspešno gašenje je bilo potrebno zagotoviti gasilno vodo iz zunanjega vira. Edina možnost črpanja je bil potok, ki je in še danes poteka skozi obe vasi. Za zagotavljanje vode so bile skoraj vsako leto organizirane akcije članov. Čistili so strugo potoka in s tem zagotavljali stalni pretok vode. V ta namen je bil zgrajen tudi jez, ki je zagotavljal konstantno in zadostno količino vode skozi vasi. Leta 1958 je stekla akcija iskanja ustrezne parcele za izgradnjo novega gasilskega doma. Zraven sedanje lokacije je obstajala varianta Šerbcovega poslopja, vendar je bila predraga. Tako so se člani odločili za lokacijo, kjer še danes stoji gasilski dom. Leto kasneje se je pričela gradnja, ki se je zaključila v dveh letih. Leto 1959 je bilo leto velikih nalog: praznovanje 50-letnice obstoja društva, pričetek gradnje gasilskega doma, razvitje prapora in nabava vozila. Proslava in aktivnosti ob 50-letnici delovanja društva so bile 14. avgusta. Dan pred tem je bila baklada, na kateri so zraven domačega društva sodelovali tudi člani PGD Rače, Fram, Hotinja vas in Gorica. Naslednje jutro je godba na pihala odigrala budnice doma in v sosednjih krajih. Sledila je velika gasilska vaja in svečana seja, na kateri so bili prisotni vsi vidnejši funkcionarji tedanje Občinske gasilske zveze Maribor in Tezno. Praznovanje se je zaključilo z veliko vrtno veselico. Stari gasilski dom je postal premajhen in pretesen za delo številčno vedno močnejšega gasilskega društva. Gradbeni odbor s pomočjo vseh gasilcev in krajanov je uspešno opravljal zadolžitve pri gradnji nove stavbe. 1961. leta je bila svečana otvoritev novega sodobnega gasilskega doma, izredno pomembna za gasilce in krajane Brezule in Podove.
Gasilski dom je služil gasilcem in vsem organizacijam v kraju za družabna srečanja, proslave in plese. Z delom in prostovoljnimi prispevki večine družin obeh vasi je bil zgrajen gasilski dom, ki je še danes ponos vseh nas. Oblika zgradbe se je z leti spreminjala: dograjen je bil stolp, kuhinja, garaža za mrliški voz, sanitarije, nadzidava prvega dela zgradbe, in dozidava klubskega prostora v podaljšku zgradbe.
Zob časa je načel avto, ki je imel zavidljivo starost in je bil le za odpad. V Zagrebu so nabavili rabljen avto, ki je bil predelan v gasilsko vozilo. Tudi ta ni dolgo ostal v društvu, saj je bil non-stop v popravilu in neuporaben. Tako je bila nabavljena kampanjola, h kateri smo dodali prikolico za prevoz opreme in orodja. Gasilci so se vedno odgovorno vključevali v napredek in razvoj kraja. Od leta 1964 sem se z veliko volje in delovne vneme priključil k delu našega gasilskega društva (avtor zbornika). Leta 1968 smo sodelovali pri akciji izgradnje in širitve telefonskega omrežja. Smreke, ki so jih darovali kmetje smo zbrali pri gasilskem domu in jih nato zamenjali za impregnirane drogove. Prav tako smo se vključevali v prostovoljne akcije gramoziranja cest, betoniranja mostov ob asfaltiranju ceste skozi naselji. Pri betoniranju mosta sodelovali tudi gasilci 9.10. Leto kasneje je stekla akcija nabave mrliškega voza, ker smo gasilci opravljali pogrebne storitve. Zaradi vse večjih potreb in želja je bilo leta 1972 nabavljeno vozilo TAM 2000, ki je bilo predelano v orodno gasilsko vozilo Leto kasneje smo kupili še kombi IMV, s katerim smo opravljali prevoze delavcev ob gradnji avtoceste. S pridobljenimi sredstvi smo si finančno opomogli in denar porabili za popravilo gasilskega doma (streha in ureditev dvorane), nabavo motorne brizgalne in prvih uniform za pionirje. Tudi naše društvo je šlo v korak z razvojem in napredkom tehnologije. Ne samo oprema, tudi požrtvovalno delo članov je prispevalo k uspešnemu razvoju društva. Leta 1979 smo svečano obeležili 70 let obstoja društva. Namenu je bila predana nova prenosna brizgalna Rosenbauer. Ob tej priložnosti smo organizirali veliko meddruštveno vajo skupaj s sosednjimi društvi. Konec leta smo zaradi dotrajanosti generalno obnovili gasilsko vozilo.
Leta 1980 smo pričeli z akcijo nabave prvega novega vozila. To je bilo orodno vozilo TAM 75 T 5, vozilo, ki si ga je želelo marsikatero gasilsko društvo. Vozilo smo nabavili že isto leto s pomočjo sofinanciranja gasilske zveze in prostovoljnih prispevkov krajanov in donatorjev. Naslednje leto smo ga svečano predali svojemu namenu.
Prijateljevanje s predstavniki Industrijskega gasilskega društva LTH iz Škofje Loke je obrodilo sadove o tesnejšem sodelovanju. Predstavniki društev so leta 1982 podpisali listino o pobratenju, ki je obe društvi dolga leta povezovala. Pristni in prijateljski odnosi so nas skupaj popeljali na slovenski očak Triglav. Bilo je tudi veliko družabnih srečanj in uspešnih občnih zborov. Zaradi težkih gospodarskih razmer je bilo PGD LTH leta 2008 ukinjeno.
Člani pobratenih društev na Triglavu 9.15. Leta 1982 smo razvili prvi pionirski prapor, ki je ponos našim najmlajšim članom in mladincem. Reklo: »Društvo brez mladine je kot drevo brez korenin«, je pri nas vedno prisotno in rezultati vključevanja in prisotnosti najmlajših so vidna na vsakem koraku.
Člani društva smo zavzeto opravljali vse redne aktivnostiin skrbeli za izobraževanje vseh nas. Več poudarka smo dajali tudi kulturnemu in družabnemu življenju v kraju. Gasilski dom je prostor druženja na vseh področjih. Prostorska stiska nas je leta 1989 opozorila, da moramo pridobiti nove prostore. Tako smo dvignili prvi del gasilskega doma nad garažami in s tem pridobili tri prostore v izmeri 80 m2 . Tega leta so poklicni gasilci iz Maribora oddali kombinirano vozilo našemu društvu. Vozilo je že načel zob časa, zato smo ga generalno obnovili in je služilo svojemu namenu 14 let. V tem letu smo praznovali 8o-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti smo bili organizator gasilskega dneva takratne Občinske gasilske zveze Maribor-Tezno. V dnevih praznovanja smo organizirali veliko gasilsko vajo, podelili diplome novim nižjim gasilskim častnikom in svečano predali v uporabo gasilski avtomobil TAM 125 T 10.
Podelitev diplom nižjim gasilskim častnikom 9.18. Kako potreben je bil ta avtomobil smo spoznali v drugi polovici leta, saj smo zaradi onesnaženosti studencev krajanom dovažali pitno vodo. Tega leta smo postavili tudi »rekord« pri gašenju požarov. V Račah se zgodila serija osmih, verjetno namernih požigov gospodarskih poslopij. Pa še mogoče ena posebnost: leto 1989 je bilo leto izredne inflacije – članarina za to leto je znašala 10.000,00 dinarjev. Zavidljiv znesek, mar ne?
V začetku naslednjega leta smo morali urediti garažo, ki je do tedaj zadostovala samo enemu vozilu. Tako smo zazidali vmesno steno in zabetonirali nove tlake v obe garaži. Prav tako smo preplastili prostor pred gasilskim domom z asfaltno prevleko.
Vsa leta smo skrbeli tudi za kulturno in zabavno življenje naših krajanov in širše. V zimskem času smo redno organizirali pustovanja, poleti veselice in nekaj let tudi kmečki derbi. Naslednik derbija so bile kozje dirke, tekmovalci pa so nekaj let prihajali od blizu in daleč. Zaradi pomanjkanja koz je ta prireditev čez nekaj časa zamrla.
Leto 1991 je bilo za vse državljane Republike Slovenije pomembna prelomnica, saj je Slovenija postala samostojna, neodvisna in demokratična država. Člani našega društva smo sodelovali na proslavi v počastitev dneva državnosti v Mariboru. Prav tako smo aktivno sodelovali v osamosvojitveni vojni. Naslednje leto je bilo izvedeno prvo državno tekmovanje v samostojni Sloveniji. Naši pionirji so na tekmovanju v Ptuju dosegli odlično 12. mesto. Članice, ki so tekmovale v Velenju pa odlično 6. mesto. Tega leta smo zaradi dotrajanosti zamenjali stavbno pohištvo v dvorani.
Zadovoljni pionirji z mentorjem po vrnitvi s tekmovanja
Svojega zadovoljstva niso skrivale tudi članice
Ob praznovanju 85-letnice smo razvili novi prapor, ki je ponos članov.
Novi prapor v rokah častnega člana
Vsa leta smo dvorano ogrevali s pečjo na trda goriva, garažo pa s pečjo na kurilno olje. Odločili smo se za centralno kurjavo v vseh prostorih in zato namenili veliko finančnih sredstev. V začetku prihodnjega leta smo izdelali 40 kompletov sedežnih garnitur. Leta 1996 smo pričeli z akcijo nabiranja prostovoljnih prispevkov pri krajanih in donatorjih za nabavo novega vozila-kombija. Akcija je bila naslednje leto uspešno zaključena. Kombi VW Transporter za prevoz moštva pa svečano predan svojemu namenu.
Župan krsti novi gasilski avto
Leto 1997 je bilo zopet uspešno na tekmovalnem področju. Pionirji so se udeležili državnega tekmovanja v Žižkih, člani pa tekmovanja v Novem mestu, kjer so dosegli zelo dobro 9. mesto. V jeseni so se člani udeležili mednarodnega tekmovanja v Splitu, in med ekipami iz petih držav zasedli prvo mesto.
Prvaki na tekmovanju OGZ Maribor in udeleženci državnega tekmovanja
Udeleženci državnega in zmagovalci mednarodnega tekmovanja
Leta 1999 smo organizirali Dan gasilcev, razvitje novega prapora in proslave ob 50-letnici delovanja Gasilske zveze Maribor ter obeležili 90-letnico delovanja našega društva. Svečanost je bila uspešno izpeljana v Športnem parku v Brezuli. Pred tem smo še na novo prepleskali fasado gasilskega doma. Kakor vsa društva v naši gasilski zvezi, so tudi naši člani bili leto kasneje prisotni pri izvedbi oz. organizaciji državnega gasilskega tekmovanja članov, članic, veteranov in veterank v Mariboru. Pomagali so pri urejanju prometa, redarski in kurirski službi.
Utrinek z državnega tekmovanja
Tega leta smo prvič organizirali nogometni turnir v čast prehitro preminulega poveljnika Slavka Novaka iz Brezule. Še danes se turnirja udeležuje več ekip iz različnih gasilskih društev. Leta 2001 smo se podali v realizacijo največjega investicijskega programa v našem društvu. Pred nami je bila naloga nabave novega gasilskega kombiniranega vozila GVC 16/25. Krajane Brezule in Podove so nam s prostovoljnimi prispevki priskočili na pomoč. Že leta 2002 smo ob pomoči Občine Rače-Fram, krajanov in donatorjev zbrali denar za nabavo podvozja Renault. Leto kasneje smo akcijo ponovili in uresničila se nam je želja, da smo avto svečano predali svojemu namenu. Za novi avto smo uredili obe garaži in pred prireditvijo ponovno prepleskali fasado gasilskega doma.
Pripravljen na svečano predajo
V 21. stoletju smo uresničevali majhne zastavljene cilje, pridno delali in se izobraževali. Leta 2006 smo zamenjali kritino na prvem delu gasilskega doma, naslednje leto smo pokrili še dvorano in prizidek. Prebelili in uredili smo dvorano in sanitarije. Leto kasneje smo s skupnimi močmi odstranili stari omet na gasilskem domu, podjetniku pa zaupali izdelavo nove fasade. Lepa barvna kombinacija gasilskega doma kar žari sredi dveh majhnih krajev na Dravskem polju. Leta 2007 je bilo ponovno uspešno na tekmovalnem področju. Tako so se na osnovi dobrih rezultatov na regijskem tekmovanju tri ekipe uvrstile na državno tekmovanje, ki je bilo leto kasneje na Ravnah na Koroškem.
Najmlajši člani pred nastopom
Mladinci z mentorjem zadovoljni po končani vaji
Pionirji pripravljeni za nastop na tekmovanju GZ Maribor
S pridobljenimi sredstvi je težko postoriti toliko stvari, kot smo jih v zadnjih letih. Vendar nam je s pomočjo lastnega dela članstva, krajanov, donatorjev in večinskega financerja – občine Rače-Fram ter njenega župana g. Branka Ledineka, to uspelo.
Gasilski dom leta 2009 z obema voziloma